Delo, delo, delo …

Dnevi švigajo mimo nas kot blisk. Včasih se ti zazdi, da je življenje šlo mimo tebe brez, da bi vedel, da ga sploh živiš. In tako se je zadnje čase zazdevalo meni, zdi se mi da skoz delam, delam, delam, zlagam v kartonske škatle stvari, ki jih naročijo ljudje reko spleta, saj namreč prodajam, torbice, oblačila, obutev in podobno, včasih se mi zdi, da samo še delam, kajti če si sam soj šef ti gre veliko, kaj veliko, ogromno prostega časa, če hočeš, da ti neka stvar res uspe in da imaš od nje nek dobiček, saj brez denarja ljudje ne moremo živeti kajne.

Vseeno si moramo kupiti oblačila, obutev, nahraniti svojo družino in to je preživetje. Saj ne rečem, imam rada svoje delo, rada naročam stvari, ko zmanjkajo, rada poiščem neke nove reči, saj je potrebno vedno nekaj novega narediti, najti, da ostaneš v trendu in da postaneš ljudem všeč zaradi novosti. Rada prav tako naročujem te malenkosti kot sem že prej omenila recimo kartonske škatle, meni prav nič od tega ni problem, vendar vseeno sem se zadnje čase zamislila in si moram najti čas še tudi zase.

Doma imam namreč štiri mucke in enega kužka ter partnerja in se mi zdi, da sem premalo z njimi. Sicer kuža hodi z menoj na delo, ampak mucki in partner so pa vseeno sami. Ne bo mi preostalo drugega, kot pa da si malce preuredim zadeve, mogoče poiščem še dodatno delovno silo, nekaj bo treba, saj čas zase in svojo dušo, telo to je nekaj najpomembnejšega, moraš malce zadihati in zadnja leta sem preveč delala. Še v trgovino nisem imela prav časa iti, s kolegicami že celo večnost nisem bila na pijači se mi zdi. Čas je za spremembe! Če tudi vi sebe vidite kot deloholika kot sem jaz, potem naredite spremembo, ljudje, živali, prijatelji, sorodniki kdorkoli okoli vas, vas pogrešajo. Življenje je samo eno, bodimo več s svojo družino, ljudje in živali, ki nas osrečuje nas pravzaprav delajo žive in srečne!