Zakaj ljudje hočejo rabljene prenosnike

Zakaj se kar veliko ljudi obrača na rabljene stvari? Naj vam povem svojo teorijo, kaj se meni zdi da je razlog. V naši državi je kar nekaj res bogatih, veliko več pa je takšnih, ki gredo komaj čez mesec oz. imajo mičken več, vendar niso bogati bogati, in morejo vseeno gledati kam vložijo denar, to je moja prva teorija.

Druga teorija pa se mi zdi, da bi znala biti ta, da se novih stvari skoraj da ne splača več kupiti, ker je predrago za standard naše države in, ker so rabljene stvari enako dobre, samo seveda, če je bilo lepo ohranjeno in se je pazilo na robo. Recimo poceni prenosniki niso nek bav bav, nič ni narobe s tem, če si kupiš en poceni prenosnik. Pri mladih je to bolj očitno, da hočejo vse novo, ker se hočejo pobahati pred sovrstniki, ker hočejo biti med boljšimi in zato, če imaš nekaj novo, potem kao veljaš.

Ampak ne bi smelo biti tako in tukaj starši delajo veliko napako, ki potem takšnim res kupijo vse novo in kot prvo, nikoli ne bodo znali ceniti malih stvari, plus tega pa se tako začnejo zafrkavanja in podcenjevanja, ker ima nekdo, ki pa si vsega ne more privoščiti malo slabši računalnik, a neke bistvene razlike sicer ni, ampak ego je tisti, ki vpliva na nesramnost in pa starši, ker jim vse dajo kar hočejo, kar je napaka!

Plus tega, otroku je potrebno kupiti rabljeno, naj prvo izkusi to, da sploh dobi nekaj luksuznega, saj bo tako znal vsako malenkost spoštovati. Rabljeni so pa v večini primerov res boljši, oz. vsaj enako delajo, ni neke stvari, da bi bili slabši od novih. Vse je samo v glavi za moje pojme. Zakaj bi dali 1000 Eurov za nek nov prenosnik, ko lahko damo 500 Eurov za rabljenega in je enako zmogljiv in dober?

Kot sem rekla, vse je v glavi, ker vedno hočemo samo novo, novo, novo. Ampak večji del hoče rabljene prenosnike, tista peščica, ki so nek „višji“ sloj pa čeprav niso, oni pa vse novo, saj morejo biti v družbi nekaj več. Lahko, da se motim, vendar tako opažam pri ljudeh, ki jih srečujem.